Danska premierka Mette Frederiksen je ostro zavrnila namere Združenih držav Amerike glede nakupa Grenlandije in Washington pozvala h končanju tovrstnih groženj. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje pod okriljem danskega kraljestva. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo ne pravice ne pooblastil za priključitev otoka, morebitne razprave o prodaji pa je označila za nesmiselne. Premierka je izpostavila, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu, s katerim Danska ohranja močne zgodovinske in politične vezi. Odziv danske vlade sledi javno izraženemu zanimanju ameriške administracije za strateško lego otoka v Arktiki, kar je povzročilo diplomatske napetosti med dolgoletnima zaveznicama. Danska stran vztraja, da mora Arktika ostati območje mednarodnega sodelovanja in ne predmet teritorialnih teženj velesil. Frederiksenova je ob tem dodala, da so kakršna koli namigovanja o nakupu suverenega ozemlja v 21. stoletju neprimerna in v nasprotju z načeli mednarodnega prava.

Predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je komentirala "bizaren" predlog ameriškega oficirja, da bi ZDA od Rusije kupile Komandorske otoke z namenom nadzora Kitajske. Zaharova je poudarila, da je prodaja katerega koli dela ozemlja domovine v Rusiji eden najhujših zločinov, in ameriškemu oficirju sugerirala, naj razmisli o lastni usodi.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izrazil izjemen pomen dejstva, da Gana spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Poudaril je, da Srbija v Gani vidi prijatelja, ki se glasno zavzema za načela spoštovanja Ustanovne listine Združenih narodov.

Ruski propagandisti naj bi Azerbajdžan strašili pred oboroženim spopadom z Rusijo, medtem ko je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev Ukrajini svetoval, naj se ne odpove svoji suverenosti. Medtem pa so sile Jemna, gibanje Ansar Alah, napadle štiri izraelska mesta z balistično raketo in brezpilotnimi letalniki, kar je uradno potrdil predstavnik gibanja.

Srečanje Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi ni prineslo dokončne rešitve glede ozemeljskih vprašanj, predvsem glede Donbasa. Rusija naj bi po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom ponovno pritisnila na Ukrajino, da popolnoma opusti Donbas. Kljub optimizmu glede mirovnih pogajanj, glavne točke spora ostajajo nerešene.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v zadnjih izjavah poudaril, da bo nacionalni obrambni sistem, ki združuje ljudske, vojaške in policijske sile, zagotovil ozemeljsko celovitost in mir v državi. Madurove trditve so odziv na domnevne grožnje s kopenskim napadom s strani Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah ogrožale suverenost Venezuele. Predsednik je izpostavil, da je ljudstvo varno in da obrambni mehanizmi delujejo neprekinjeno za zaščito vseh delov ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po incidentih v mednarodnih vodah in povečani prisotnosti ameriških sil v regiji. Madurova administracija se je na te dogodke odzvala z okrepljeno vojaško retoriko in mobilizacijo milic. Kljub trditvam o miru in varnosti ostaja situacija v regiji napeta, saj Venezuela obtožuje ZDA imperialistične agresije, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike vojaških sil ob venezuelski obali. Venezuelski predsednik je še dodal, da so oborožene sile v polni pripravljenosti na kakršno koli obliko vojaškega posredovanja.

Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.

Kitajski urad za tajvanske zadeve je opozoril pred tujim vmešavanjem v Tajvan, medtem ko je Taipei napovedal novo obrambno porabo. Kitajska je opozorila, da bo "zatrla" vse tuje poskuse vmešavanja v imenu Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte...

Donald Trump je presenetil z izjavo, da je Rusija le 'tiger iz papirja' in da lahko Ukrajina osvoji nazaj vsa svoja ozemlja. Zelenski je izrazil upanje, da bo Trump lahko vplival na kitajskega predsednika Xi Jinpinga glede vojne v Ukrajini. Kljub energetskim povezavam z Rusijo, Zelenski meni, da Indija večinoma podpira Ukrajino.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Iransko zunanje ministrstvo je v Teheranu poklicalo ciprskega veleposlanika zaradi protestov proti vmešavanju v iransko ozemeljsko celovitost, zlasti glede treh otokov v Perzijskem zalivu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da Turčija ne bo dovolila razdrobitve Sirije ali ogrožanja njene ozemeljske celovitosti, če diplomatski dogovor med Sirskimi demokratičnimi silami (SDF), ki jih vodijo Kurdi, in sirsko vlado ne bo uspešen. Erdogan je ponovil, da Turčija podpira enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije ter nasprotuje prisotnosti terorističnih organizacij znotraj sirskih meja.

Pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močan ruski vpliv in uporabo nepoštenih metod s strani Rusije. Poudarila je, da gre za ozemeljsko celovitost in neodvisnost republike, pri čemer se proruske in proevropske sile že desetletja borijo za usmeritev države.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je izjavila, da razmišlja o možnosti vstopa države v Evropsko unijo brez regije Transnistrija. Čeprav si Moldavija želi vstopiti v EU kot celota, z reintegrirano Transnistrijo, obstaja tudi scenarij v dveh korakih, če to ne bo mogoče. Sandu je poudarila, da je cilj Moldavije vstop v EU, vendar so pripravljeni razmisliti tudi o alternativnih rešitvah.

Maroko bo vsako leto 31. oktobra praznoval nov državni praznik, imenovan "Praznik enotnosti". Kralj Mohamed VI. je sprejel odločitev v počastitev zgodovinskega preobrata v vprašanju maroške Sahare, ki simbolizira utrditev nacionalne in teritorialne enotnosti države. Praznik bo spominjal na resolucijo št. 2797/2025 Varnostnega sveta Združenih narodov.

Volodimir Zelenski je v Bruslju izjavil, da bi morale biti trenutne frontne linije v vojni med Ukrajino in Rusijo osnova za mirovna pogajanja.

Kanada razmišlja o morebitni neposredni vojaški vlogi v Ukrajini po koncu konflikta. Premier Mark Carney je med obiskom v Kijevu obljubil nadaljnjo podporo Kanade. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izjavil, da ne bo odstopil ozemlja Rusiji in želi, da Moskva ne bo del varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne. Kremelj je to označil za 'pot v nikamor'.